Strah pred spremembo

Na postavitev družine je prišla ženska 35+.

Rekla je: “Rada bi šla naprej. Rada bi zamenjala službo, se odeselila od staršev, si ustvarila s partnerjem družino.

Ampak vsakič, ko se odločim za korak naprej, na enem, drugem ali tretjem področju, me stisne v želodcu.

Zablokiram.

Tema v možganih.

Telo otrpne.

Potem si rečem, da še ni pravi čas.

Tako mine mesec, leto..."

V postavitvi družine se je pokazalo, da ta strah ni nov in njen.

V njenem družinskem sistemu so bile spremembe vedno povezane z izgubo.

Mama je morala kot mlado dekle pri petnajstih letih zapustiti dom, ker so razmere doma (nasilje, pomanjkanje) postale pretežke in če je želela dokončati šolo je morala iti v dijaški dom in kasneje v podnajemniško sobico. Babica je s svojimi starši zbežala med vojno iz domačije, da jih niso odpeljali v zapor. Domačijo so jim požgali.

Vsaka sprememba je v njenem družinskem sistemu pomenila golo preživetje, ne rast.

Zato je telo te ženske nosilo zapis: “Če ostanem, sem varna.”

V postavitvi družine je prvič začutila, da ta strah ni njen. Je spomin na njene prednice.

S spoštovanjem do vseh prednic, je rekla: “Vidim, koliko poguma je bilo v vašem življenju za golo preživetje. In za ceno vašega poguma, sem jaz dobila življenje. Zdaj je varno. Dovolim si, da se sprememba zgodi v mojem življenju v miru.”

Ko je to izgovorila, so se ji ramena spustila. Dih je postal lažji. Kot bi telo razumelo: zdaj je drugače. Zdaj je varno. Telo se je sprostilo.

Zdaj sprememba ni nevarnost, ampak možnost in priložnost.

Ko dovolimo, da strah dobi glas in lastnika, nas ne zadržuje več.

Ko ga sprejmemo in vrnemo, se spremeni v našo notranjo moč.

Ne gremo proti preteklosti, gremo naprej, skupaj z vsemi, ki so bili pred nami.

Ali tudi ti kdaj začutiš, da te nekaj v tebi zadržuje, da ne z-moreš naprej?

Mogoče pa je sedaj čas, da v postavitvi družine ugotoviš zakaj...