Samosabotaža

Na postavitev družine je prišel moški 40+

Rekel je: “Vedno, ko se mi začne v življenju nekaj lepo odvijati, nekaj pokvarim.

Ko odnos napreduje, se umaknem. Ko se mi ponudi priložnost napredovanja v službi, cincam in se odločim, da še ni pravi trenutek.”

V postavitvi družine se je pokazalo, da ni šlo za lenobo ali strah pred uspehom, ampak tiha zvestoba njegovemu očetu, ki ni nikoli izpolnil svojih sanj, da bi šel študirat pravo.

Oče je moral po slednji v službo, saj je bil njegov oče invalidsko upokojen, in ni bilo denarja za studij otrok.

Oče si ni dovolil izbrati sebe in poklica.

Moški je nezavedno nosil zvestobo očetu: “Če on ni mogel izbrati poklica, življenja, tudi jaz ne bom.”

Ko je to spoznal, se je obrnil h očetu:

“Oče, hvala ti za življenje. Tvoje odpovedi poklicu, življenju, puščam tebi. Jaz bom izbral sebe, zaradi sebe in malo tudi za tebe.”

V njegovem telesu se je nekaj sprostilo. Kot da so se odvezale nevidne vezi, ki so ga držale nazaj.

Rekel je: “Prvič imam občutek, da smem uspeti.”

Ko razumemo in sprejmemo, da samosabotaža ni naš sovražnik, ampak ohranjanja ljubezni do naših prednikov, se zgodi v nas preobrat. In lahko rečemo: “Zvest sem ti v ljubezni, ne v omejitvi.”

In življenje počasi steče naprej.