Skrita družinska zgodba med sorojenci

V mnogih družinah največje rane niso nastale zaradi tujcev. Nastale so med otroki, sorojenci.

Nekateri še danes nosijo strah pred svojim bratom ali sestro. O tem pa skoraj nihče ne govori. Kaj boli bolj kot nasilje? To, da te nihče ni zaščitil.

V zadnjih letih sem pri postavitvah družine srečala veliko ljudi, ki so leta verjeli, da njihovo otroštvo ni bilo nič posebnega.

Rekli so:

"Saj sva se samo pretepala."

"Takrat je bilo tako."

"Brat je bil pač težaven."

"Sestra me je ves čas poniževala."

Ni šlo za običajne otroške prepire. Šlo je za leta strahu, za poniževanje, zaklepanje v sobo, udarce, žaljenje. Za občutek, da doma nisi varen.

Še bolj boleče pa je bilo da je mama gledala stran. Oče pa je rekel, naj se sami zmenijo.

Ali pa nihče ni verjel otroku, ki je prosil za pomoč.

Otrok takrat ne izgubi samo občutka varnosti. Izgubi zaupanje. Začne verjeti, da ni pomemben. Da mora vse prenesti, potrpeti. In ta občutek ga spremlja še desetletja.

Potem pride odraslo življenje. Človek težko postavi mejo. Vedno znova izbere ljudi, ki ga ponižujejo. Težko zaupa, težko pove, kaj ga boli.

V telesu je ves čas pripravljen na nevarnost, na umik, zamrznitev, beg in le redko za boj. Umik je njegov način soočenja.

Na postavitvi družine ne iščemo krivca. Pogledamo, kaj se je v resnici dogajalo.

Pokaže se, da tudi otrok, ki je bil nasilen, ni imel svojega prostora.

Tudi njega odrasli niso videli, niso ustavili, mu postavili meja.

Nosil je nekaj, kar ni bilo njegovo.

Ko sistem prvič vidi obe strani, se nekaj premakne.

Otrok, ki je ranil, je viden v bolečini, ki jo je nosil za druge. Tudi on ni tega delal samo po svoji volji. Kazal je bolečino sistema.

Otrok, ki je bil ranjen, prvič začuti, da je nekdo ob njem. Da nekdo vidi njegovo bolečino. Da ni bil pretirano občutljiv. Da se je res zgodilo.

To je trenutek, ki ga besede težko opišejo.

Velikokrat vidim, kako se človeku zmehča obraz in telo. Dih postane mirnejši. Ramena se spustijo. Kot da telo prvič po mnogih letih ne potrebuje več biti v stalni "bojni" pripravljenosti, na straži.

To ni čudež. To je prostor, kjer lahko resnica končno dobi svoje mesto. In prav tam se začne drugačna prihodnost.

Če si bil kot otrok tisti, ki ga ni nihče zaščitil, napiši samo besedo VIDEN. Morda bo ta beseda komu dala občutek, da ni sam.

Ali meniš, da lahko otrok res sam reši nasilje med sorojenci? Zapiši DA ali NE.