Pot k sebi #4 - Ko nosiš več, kot je tvoje - Zakaj te tako prizadene, ko te nekdo zavrne?

Včasih nas ne boli to, kar se je zgodilo danes. Boli nas nekaj, kar se je začelo že veliko prej.

To je pogosto tema postavitvedružine.

Na individualno postavitev družine je prišla ženska 40+, žena, mama. Uspešna v svojem poklicu.

Povedala je, da jo vsaka zavrnitev zelo prizadene. Če ne dobi odgovora na sporočilo ki ga je poslala, začne razmišljati, kaj je naredila narobe. Če jo partner zavrne, četudi samo zato, ker je utrujen, ima občutek, da ni dovolj dobra. Če v službi ne dobi pohvale, podvomi vase.

Živela je v stalni potrebi po potrditvi.

Na postavitvi družine se je pokazalo, da je kot deklica ves čas čakala očetovo pozornost.

Ni bil nasilen, ni je zavračal. Bil pa je čustveno zelo oddaljen in odsoten.

Otrok tega ne razume. Otrok ne reče: »Oče ima svoje stiske in skrbi.« Otrok začne iskati razlog v sebi.

Nezavedno si razloži (in naloži):

»Če bom bolj pridna, bolj uspešna, bolj tiha, me bo mogoče oče opazil.« Tako je delovala kot mala deklica, žena ki je prišla na postavitev družine.

Takrat se začne vzorec, ki ga potem nezavedno nosimo v odraslo življenje. Ne iščemo samo ljubezni. Iščemo občutek, da smo končno dovolj. Zato nas zavrnitev tako boli. Ne zaradi človeka, ki stoji pred nami. Ampak zaradi otroka v nas, ki še vedno čaka, da bo izbran. A to očetovo potrditev iščemo pri ljudeh, možu, šefu, pri ljudeh, ki je nam ne morejo dati. To potrditev lahko da le oče.

Stranka je na postavitvi družine dolgo gledala svojega očeta.

Potem mu je rekla: »Vse življenje sem prosila za nekaj, česar mi nisi mogel dati.«

To ni bil trenutek obtoževanja. Bil je trenutek osvoboditve.

Ko nehamo od drugih pričakovati, da bodo zacelili našo rano iz otroštva, se začne odnos spreminjati. Ne zato, ker se spremenijo drugi. Zato, ker se spremeni naš pogled.

To je eden najlepših trenutkov postavitve družine. Ko človek začuti, da mu ni več treba dokazovati svoje vrednosti.

Ker njegova vrednost ni nikoli bila odvisna od potrditve drugih. A do tega uvida in vedenja je potrebno priti.

Vredni in dragoceni smo že samo s tem, da smo se utelesili kot duša na Zemljo.

Če si se prepoznal, prepoznala v te zapisu, napiši VIDIM.

Ali pa zapiši, kaj misliš:

Ali človeka bolj boli zavrnitev danes?

Ali bolečina, ki jo zavrnitev prebudi?

Pot k sebi se ne zgodi v enem dnevu. Začne se z enim iskrenim pogledom vase. 💞