Pot k sebi #3 - Ko nosiš, kot je tvoje - Vse rešujem, sebe pa ne
POT K SEBI #3
KO NOSIŠ VEČ, KOT JE TVOJE
VSE REŠUJEM, SEBE PA NE
A veš, kdo je največkrat najbolj utrujen. Ne tisti, ki ima največ dela. Ampak tisti, ki ves čas drži vse skupaj, rešuje, opazuje druge in vedno najde način, da pomaga.
Na koncu pa sebe pusti za potem, kasneje, ko bo čas.
Na individualno postavitev družine je prišla ženska 50+, ki je rekla: »Vsi v družini me potrebujejo. Jaz pa ne vem več, kdo sem, ker sem razpršena med druge.«
Ko je to rekla, je pogledala v tla. Kot da je šele takrat slišala, kaj je pravzaprav rekla.
Vprašala sem jo, kako dolgo že živi tako. Skomignila je z rameni: »Ne vem. Vedno je bilo tako.«
Najprej je postavila sebe, mamo, očeta, sestro, dva brata in njeno utrujenost.
Ko je pogledala elemente v polju, se je nekaj v njej umirilo in hkrati postalo težje. Kot da je prvič zavestno videla, kako zelo je ves čas v sredini, med vsemi potrebami drugih ljudi.
Tiho je rekla: »Če jaz ne poskrbim, potem nihče ne bo.« In potem še tišje: »Ampak sem utrujena.«
Takšni stavki so ne govorijo o sedanjem trenutku. Govorijo o nečem, kar se je začelo veliko prej.
Pokazalo se je, da je že kot otrok prevzela vlogo tiste, ki razume, ki ne dela težav, ki zna poskrbeti za razpoloženje doma.
Otrok to ne izbere zavestno z glavo. To se zgodi v telesu. V občutku, da moraš biti takšen, da bo vsem okoli tebe lažje.
Ko je to govorila na glas, se ji je glas zlomil: »Jaz sploh ne vem, kako je, če samo sem.«
Nastala je tišina. V tej tišini se zgodi največ. Ne odgovori. Ne rešitve. Samo prvi stik s sabo.
Ko se je njena postavitev družine zaključila, ni rekla, da bo od danes drugače.
Rekla je: »Prvič sem skozi postavitev družine opazila, da sem vedno jaz tista, ki drži vse.«
In to je bil začetek.
Ne spremembe. Ampak zavedanja.
Ker se nič ne spremeni, dokler ne vidimo, kako zelo smo vpleteni v svojo zgodbo.
Morda se tudi ti kdaj znajdeš v vlogi tistega, ki vse drži, skrbi, rešuje.
In se šele zvečer, ko vse utihne, vpraša: "Kdo pa poskrbi zame?"
Če si se v tem prepoznal/a, nisi sam/a.
Veliko ljudi živi enako zgodbo. Samo imena so drugačna.
Ali si tudi ti kdaj tisti, tista ki vse držiš, sebe pa prestaviš na konec?
Pot k sebi se ne zgodi v enem dnevu. Začne se z enim iskrenim pogledom vase. 💞

