Ljudje na pomembnih položajih

V vsaki družini so zgodbe, o katerih se ne govori.

Včasih zato, ker so preveč boleče.

Včasih zato, ker se jih družina sramuje, ker bi bilo preveč težko priznati resnico.

Ko so naši predniki delovali kot direktorji, ministri ali ljudje na pomembnih položajih, so imeli veliko vpliva. Njihova dejanja so vplivala na družbo, ljudi, njihove družine. Če so tam ostale napake, izgube, smrti, krivda ali bolečina, se to ni smelo videti in vedeti.

Tisto, kar je ostalo skrito, pa še vedno gleda v te ljudi, ki so delovali na pomembnih položajih in njihove družinske člane.

Vse, kar ni bilo priznano, videno, sprejeto, nekdo kasneje nezavedno nosi.

Če se je nekaj hudega zgodilo in se o tem ni govorilo, bo to težo pogosto prevzel otrok, vnuk ali celo pravnuk. Tako se bolečina prenaša naprej, dokler ne dobi prostora, da pride na dan.

Tu je veliko sramu in zanikanja.

Če se družina nečesa sramuje, se o tem molči. Če je nekaj preveč težko priznati, se to zanika. A kljub molku in zanikanju se ta energija nikamor ne izgubi.

Postane del vsakdanjega življenja naslednjih generacij. Otroci nosijo občutke krivde, teže ali žalosti, ne da bi vedeli, od kod prihajajo.

Ko je bil nekdo v družini na pomembnem položaju, in je naredil napako, ki je nikoli ni priznal, njegovi potomci čutijo, da ne smejo biti uspešni, da ne smejo biti veseli ali da morajo nositi neko krivdo in sram, čeprav sploh ne razumejo zakaj.

To je način delovanja družinske lojalnosti.

Postavitev družine pokaže, da tisto, kar ni bilo priznano, kliče po tem, da postane vidno. Ko pride na dan, pride do enerijske sprostitve.

Ko se spoštljivo pogleda na bolečino in se prizna, da se je nekaj zgodilo, se sram raztopi. Potomci lahko nehajo nositi breme, ki ni bilo njihovo.

Pomembno je, da družinske zgodbe postanejo vidne. Ne zato, da bi koga obsojali, temveč zato, da bi razumeli, sprejeli in dali možnost da se razrešijo zvestobe prednikom. Tudi tisti, ki so delovali na pomembnih položajih, so imeli stiske, strahove.

Ko to vidimo s sočutjem, se v družini ustvari prostor za novo svobodo.

Težke, žalostne zgodbe prednikov nas učijo, da tisto, kar je bilo skrito, vedno išče pot, da bi bile vidne.

Ko si to priznamo, lažje zadiha cela družina.

Ljudje na pomembnih položajih naredijo veliko dobro za skupnost, podjetje. Delujejo na kolektivnem nivoju. In so manj prisotni v družini.

Ko na kolektivnem nivoju naredijo nekaj, ker škoduje ljudem, to nosijo njihovi potomci, dokler ne pride do razrešitve in pomiritve.