Lakota po mami, ki ne mine z leti
Včasih imamo vse, pa v sebi še vedno čutimo praznino.
Si močna ženska, mama, partnerka, pa te znotraj še vedno boli. Ni vse, kar boli, stvar sedanjosti. Včasih srce kliče nekoga iz preteklosti.
Veliko žensk pride h meni na postavitev družine z občutkom, da so naredile že ogromno na sebi.
Psihoterapije, meditacije, delavnice, knjige, delo na sebi. Znajo razložiti svoje vzorce, razumejo travme, poznajo svojega notranjega otroka....
A v sebi še vedno čutijo globoko praznino in lakoto.
Lakoto po mami.
Lakoto po bližini, kjer bi bile lahko ranljive in bile sprejete.
Kaj se je zgodilo?
Ko pogledamo skozi postavitev družine se pokaže preprosta, a globoka resnica.
Otrok ne potrebuje popolne mame.
Potrebuje pa mamo, ki je notranje prisotna in ki ima prostor zanj.
Če mama sama nosi težke zgodbe, izgube, travme, izključenost ali svojo lastno lakoto po mami, se tok ljubezni prekine.
Ne zato, ker ne bi želela. Temveč ker ne zmore.
Otrok to prekinjeno ljubezen doživlja kot zavrnitev.
Ker je odvisen od mame, si tega ne zna razložiti drugače kot tako, da z njim nekaj ni v redu.
Tako nastane notranji kritik. Notranji glas, ki pravi, da nisi dovolj, da moraš bolj delati na sebi, da moraš biti boljša.
Ta lakota se potem seli v odnose.
V partnerstva.
V prijateljstva.
V terapevtske odnose.
Človek išče nekoga, ki bo končno zapolnil praznino. A ta praznina ni iz sedanjosti. Je iz prvega odnosa. Iz odnosa z mamo.
V postavitvi družine se ne išče krivca.
Ne iščemo napak.
Pogledamo, kaj je bilo.
Pogledamo mamo takšno, kot je.
Z njenimi omejitvami, njenimi ranami, njeno zgodbo.
Ko hči lahko prvič zares vidi svojo mamo kot žensko, ki je nosila svoje breme, se nekaj zmehča.
Ne gre za opravičevanje.
Gre za razumevanje reda.
Ko hči vzame mamo takšno, kot je, se začne vračati moč.
Ni več majhna deklica, ki prosi za ljubezen.
Postane odrasla ženska. Lakota se začne umirjati, ker ni več usmerjena navzven.
Tok ljubezni se lahko vzpostavi nazaj.
To ni proces, ki bi se zgodil z razumom.
To je globoka telesna izkušnja. Živčni sistem se lahko prvič sprosti. Srce dobi prostor.
Kaj se te je dotaknilo v tem zapisu?
