Ko jeza ne gradi, ampak ruši

Dolga leta sem mislila, da je z menoj nekaj narobe. Jeza me je hitro preplavila. Jeza mi je hkrati dajala moč in me začela rušiti.

Zdaj že dolgo časa vem, da pretirana jeza ne želi uničevati, želi biti samo videna.

Ja, dolga leta (preden sem se srečala s postavitvijo družine) sem verjela, da je jeza nekaj, kar moram obvladati.

Še posebej kot žena, mama.

Da moram biti mirna, potrpežljiva, razumevajoča.

Ko se je pojavila jeza, sem jo hitro pospravila, globoko vase, se potolažila s hrano, nakupovanjem.

Danes vem, da je bil to napačen način razreševanja.

To ni bilo razreševanje, samo potlačitev. Energija jeze pa je še vedno bila prisotna.

Že nekaj časa vem, da je jeza pozitivno čustvo.

Je energija in moč.

Je tista notranja podpora, ki mi pomaga, da se postavim zase, da zaščitim svoje meje in naredim naslednji korak v življenju.

Zdrava jeza gradi.

Pove nam, kje smo bile predolgo tiho, se preveč prilagodile, pozabile nase.

Ko je jeze preveč, ne gradi več, takrat ruši.

Ruši odnose.

Ruši partnerstvo.

Ruši notranji mir in stik s telesom.

Pri delu s strankami (tudi delu sama s seboj🙈) kot moderatorka sistemske postavitve družine opažam, da pretirana jeza sploh ni osebna.

Je prevzeto čustvo prednic (in prednikov).

Jeza žensk, ki niso smele govoriti.

Ki niso smele in mogle izbirati.

Ki niso smele oditi.

Ki niso smele reči »dovolj«.

Vse to kar je bilo potlačeno, ni izginilo.

Ostalo je zapisano v družinskem sistemu.

In vse to nezavedno prevzamemo, ker smo povezane s svojim rodom, s svojimi prednicami, mamo, babico, prababico ...

Ko se jeza pojavi brez očitnega razloga, ko izbruhne premočno ali ob nepravem času, se je dobro vprašati:

Ali je ta jeza res moja?

Metoda postavitev družine omogoča, da to jasno vidimo.

Ne z analiziranjem in ne z razlaganjem in iskanjem krivca.

Ampak, da vidimo resnico.

Pokaže se, od kod ta jeza prihaja.

Komu v resnici pripada.

In kaj se zgodi, ko jo z ljubeznijo in spoštovanjem vrnemo tja, kamor sodi.

Takrat se zgodi, da se jeza umiri.

Telo se sprosti in umiri.

Nastane prostor za nekaj novega.

Zdrava jeza ostane.

Tista, ki ti da moč, da postaviš meje.

Pretirana jeza pa odpade.

Ker ji ni več treba nositi bremena drugih.

Če čutiš, da te pretirana jeza, bes, ogorčenje izčrpava, da te preplavlja ali da vpliva na tvoje odnose, te vabim, da pogledaš globlje.

Ne sama.

Postavitev družine so varen prostor in čas, kjer lahko odložiš kar ni tvoje in obdržiš svojo moč.

Tvoje telo in tvoja duša že vesta, kdaj je čas.

Jeza ni tvoj sovražnik.

Je tvoja zaveznica, ko stoji na pravem mestu.

Previous
Previous

Izčrpanost kot sporočilo telesa

Next
Next

Ko preneham reševati druge, se začne moje življenje