IZGORELOST
Izgorelost je težava sodobnih žensk (in moških), še posebej tistih, ki usklajujejo materinstvo, delo in skrb za dom in družino.
Izgorelost ni le posledica preobremenjenosti, temveč pogosto odraža globlje čustvene in družinske vzorce.
Izgorelost je opomin telesa, da si iskreno postavimo vprašanje:
*Kaj me utesnjuje, mene in mojo dušo?
*Je ta odnos, okolje, delo, delovno okolje še zame, ali me srce in duša vleče drugam?
*Živim svoje življenje, ali to kar pričakujejo drugi?
*Kdo je na prvem mestu? Jaz ali drugi?
Ko izgorimo, je to že alarm telesa, ker nismo prej slišali predhodnih opozoril, kot je utrujenost, nespečnost, anksioznost,...
Pot "sestavljanja" po izgorelosti vključuje skrb za fizično telo in naše psihično in čustveno stanje. Pri psihični in čustveni podpori je velika podpora sistemska postavitev družine, ki omogoča:
*Prepoznavanje nezavednih bremen, ki smo jih iz slepe ljubezni prevzeli od prednikov: Morda nosimo čustva ali odgovornosti, ki pripadajo drugim družinskim članom.
*Razumevanje družinskih dinamik in vzorcev: Ponovno doživljamo situacije, ki so se dogajale našim prednikom.
S prepoznavanjem in sprejemanjem preteklosti lahko vzpostavimo notranji mir v sedanjosti.
Koraki za vključitev sistemske postavitve v svoje življenje
1. Poišči moderatorja/ moderatorko sistemske postavitve družine: Pomembno je, da izberete tistega, ki ima življenjske izkušnje, lastne izkušnje sistemske postavitve družine in ustrezno izobrazbo.
2. Pripravi se na svojo postavitev družine:
Pridobi informacije o pomembnih dogodkih v družini, kot so izgube, ločitve ali bolezni.
3. Bodi odprt za proces: Sistemska postavitev družine lahko razkrije nepričakovane povezave, zato je pomembno, da pristopite brez predsodkov.
Izgorelost je kompleksen pojav, ki zahteva celostni pristop. Sistemska postavitev družine po metodi Berta Hellingerja ponuja globlji vpogled v vzroke težav in omogoča trajne spremembe. V kombinaciji z naravnimi metodami in skrbjo za telo lahko ponovno najdemo ravnovesje in notranji mir.
Po C19 sem izgorela. Telo ni zmoglo več. Telo mi je postavilo ogledalo. V začetni fazi je bilo zanikanje, sram, kapitulacija. Dokler se nisem soočila s situacijo, nisem delala korakov h sebi. To je bil proces.
Kaj sem se naučila?
*Potrebno je bilo poskrbeti na začetku za dobolj počitka, dovolj spanca, podporo telesu z ustrezno hrano in dodatki.
*Poiskati vzrok in ga odpravljati.
*Najti ravnovesje med delom in počitkom.
*Biti srečna in zadovoljna z življenjem, odnosi, z vsem kar mi je dano.
Postala sem drugačna.
Bolj ljubeča in sočutna do sebe.
Moja hiša ni kot iz škatlice, a je dom v katerega se rada vrnem po delu, dopustu, izletu. Jaz in moji dragi.
In to šteje.