POPORODNA DEPRESIJA
Pri meni je bila stranka. Po drugem porodu se znašla v še globlji stiski kot po drugem porodu. AD jemlje pet let (od prvega poroda), so se njeni simptomi še okrepili; tesnoba, depresija, napadi panike, strah pred vožnjo, slabo spanje...
Pogosto je živčna, težko se pomiri, izbruhi jeze in celo histerije pa so postali del njenega vsakdana.
Poporodna depresija in tesnoba nista le posledica trenutnih okoliščin, temveč so povezane z globljimi, nezavednimi vzorci iz družinske preteklosti.
Stranka je skozi postavitev družine prepoznala, da nosi neizraženo žalost svoje prababice, ki je izgubila otroka, ki se je rodil s šestimi meseci, po šoku, ki ga je prababica doživela med vojno, ko so ponoči butali vojaki po vratih in s seboj odpeljali njenega moža. Otrok se je rodil mrtev.
Prababica je doživljala nočne more, strah, paniko, do konca svojih dni...
Pradedek se je iz vojne vrnil.
Ta nezavedna povezanost stranke s prababico, je vplivala na njeno doživljanje materinstva in povzročala občutke tesnobe in krivde. Ko je stranka ozavestila svojo povezavo s prababico, se je začel proces zdravljenja. Začutila je olajšanje v sebi, kot da bi odložila nevidno breme žalosti izgube, tesnoba ki jo je stiskala v zgornjem delu prsi je popuščala...
Na koncu postavitve družine je stranka jokala od hvaležnosti, da je po dolgem času čutila več sebe.
