Depresija

Pri meni je bila ženska 50+, poročena, mati treh odraslih otrok, z znaki depresije....

Veselila se je časa, ko bodo otroci samostojni in bo imela več časa zase in za skupno preživljanje časa z možem.

A to ji onemogoča mama 70+, ki se je pred petimi leti ločila od moža. Od ločitve naprej vsak dan klicari, tudi večkrat na dan hčerko, stranko in ji toži kako je osamljena.... in grdo govori o svojem možu, da kakšen p**** je bil.

Stranko to zelo obremenjuje in boli. Oba ima rada. A zato, da se ne bi zamerila mami, je prekinila stike z očetom.

V postavitvi družine je stranka mami in očetu povedala, da jima ne more pomagati, da je samo njun otrok. Da spoštuje njuno usodo in kako se nosita z njo.

Za stranko je bil zdravilen stavek: “Meni moje, tebi tvoje draga mama.”

Kot odrasle hčere si želimo spostljivega, ljubečega, sočutnega odnosa z mamo.

A pogosto tega ne dobimo. Mame (včasih tudi ocetje) pričakujejo, da bomo njihove prijateljice, zaupnice, reševalke. ... In s tem se poruši zakonitost življenja:

Starši so veliki in otroci vedno majhni...

Imaš tudi ti občutek, da nisi na mestu, ki ti pripada?

Imaš občutek, da je v vaši družini dinamika postaršenja? Da moraš biti starš tvoji mami, očetu?

Mogoče je sedaj čas, da v postavitvi družine ponovno dobiš mesto, ki ti pripada. Ko to naredimo v postavitvi družine, se tudi v našem življenju naredijo sprenembe.