Tašča

Mesto tašče v družinskem sistemu po metodi sistemske postavitve družine…

…in kaj naj naredi snaha.

Ta zapis je zmes moje lastne izkušnje kot snahe (posebne, posesivne tašče), izkušnje mojih strank in sedaj tudi moje izkušnje biti tašča.

Pogosto pride do tihe napetosti med snaho in taščo… ali pa celo do odkritega konflikta.

Včasih sta vljudni, včasih molčita, včasih pa ena druge sploh ne preneseta....

Vse to ima globlji razlog.

To želim deliti s teboj – ne kot teorijo, ampak kot življenjsko izkušnjo, ki jo vsak dan znova potrjujejo sistemske postavitve.

Ko pride ženska v partnerjev sistem – torej vstopi v odnos, poroko, družino – pride v stik tudi s taščo.

V sistemskem smislu je vsaka oseba del večje celote – del njenega družinskega sistema.

Ta sistem ima svoja pravila, svojo notranjo logiko, ki jo čutimo, a je ne znamo razložiti. Ta pravila so preprosta, a močna:

*Vsak ima svoje mesto.

*Vsakdo, ki je bil prej, ima prednost.

*Kdor ni priznan, bo sistem »opozoril«, da manjka.

Kje je mesto tašče?

* Tašča je mama tvojega partnerja. Ona mu je dala življenje. Brez nje – njega ne bi bilo. Ali bi ga ljubila, če ne bi bil tak kot je – z vsem, kar je prinesel iz svoje družine? Verjetno ne. Torej… v njem si sprejela tudi njo, taščo.

Če tašča ni priznana, če nima mesta v tvojem srcu (vsaj kot mati tvojega partnerja), potem sistem ne more delovati v ravnotežju. Nekaj se vedno zatakne – najprej v odnosu, potem pri otrocih, potem v tvojem telesu… ker energija ne teče.

Na postavitev družine je prišla mlada ženska. Povedala je, da se s partnerjem vse bolj odtujujeta, da čuti jezo, čeprav »ni razloga«, in da je utrujena. Ko sva delali individualno postavitev družine, se je pokazalo, da njen partner stoji poleg nje, a med njima je stala njegova mama. Ne kot fizična oseba, ampak kot nevidna energija.

Zakaj?

Ker ta ženska nikoli ni priznala njegove mame. Obsojala jo je, jo kritizirala, jo izključevala iz življenja – vsaj v srcu. S tem pa je ustvarila »luknjo« v sistemu. In sistem je pokazal, da nekaj manjka.

Ko je v postavitvi družine priznala njegovi mami: »Ti si njegova mati. Ti si mu dala življenje. Zaradi tebe ga imam ob sebi. Hvala.« … se je energija premaknila. In dinamika se je uredila. Partner se je obrnil proti njej. Spet sta si lahko pogledala v oči.

Čez nekaj tednov mi je ta žena napisala: »Ne vem, kaj se je zgodilo na postavitvi družine pri tebi… ničesar nisva posebej reševali, ampak kar naenkrat se je odprlo. Spet se s partnerjem pogovarjava. Spet se dotikava. In jaz sem bolj mirna.«

To je moč priznanja. To je moč mesta.

Kaj lahko narediš Ti kot snaha?

✅ Ne rabiš se pretvarjati, da ti je tašča všeč.

Ni treba, da se imata radi, hodita na kavo... V sebi ji priznaš mesto. Lahko jo spoštuješ kot žensko, ki je tvojega partnerja prva ljubila. Kot tisto, ki mu je z ljubeznijo ali bolečino dala življenje.

✅ Priznaj: Ona je bila prva.

Pred tabo. Tudi če zdaj fizično ni več prisotna. V sistemskem smislu je ona vedno prva. In če ti stopiš "pred njo", jo izključuješ ali zaničuješ – bo sistem pokazal odpor.

✅ Predaj odgovornost partnerju.

On je tisti, ki mora ločiti svoj odnos z mamo od odnosa z ženo. On mora reči svoji mami: »Ti si moja mama. Rad te imam. Ampak zdaj gre moje srce k moji ženi.« In to je proces zorenja. Če tega ne naredi, boš ti vedno v konfliktu – ker boš čutila, da ni prostora zate.

✅ Ne vstopaj v tekmovanje.

Če se znajdeš v vlogi: jaz ali ona, boljša ali slabša – si že padla v igro, ki ni tvoja. Ti si zdaj partnerka. Tvoja naloga ni biti »boljša mama« za svojega moža. On že ima mamo. Ti bodi ženska. Partnerka. Ljubezen.

Kaj če tašča rani, manipulira, se vmešava?

To je pogosto.

In tudi tukaj sistemski pogled pomaga.

Vprašanje je: Kje si TI v tej zgodbi?

Če ti uspe, da jo vidiš kot mamo, ki morda ni znala drugače, ki morda rani iz svoje bolečine, potem lahko narediš korak nazaj. In pustiš, da odgovornost prevzame tvoj partner.

Velikokrat ženske »ščitimo« partnerja pred njegovo mamo. Ga branimo, ker vemo, da trpi. Ampak s tem mu ne pomagamo. Nasprotno – vzamemo mu priložnost, da odraste.

Ko stojiš na svojem mestu, se sistem začne urejati. Otroci so bolj mirni.

Partner te vidi drugače.

Tvoje telo zadiha. Ni več potrebe po bitki. Ker ima vsak svoje mesto.

Tašča je tam, kjer mora biti.

Ti si tam, kjer si izbrala, mesto ob možu.

Včasih je dovolj že en korak.

Ena misel.

Ena gesta spoštovanja.

Ta zapis je le delček zapisa o dinamikah sin-tašča-snaha. Ko to pišem se mi odpira nova dimenzija, kakšno vlogo je imel taščin mož, kako je bila tašča snaha in dinamike kot žrtev postane storilec...