Prekinjen odnos z mamo

H meni na individualno postavitev družine je prisla ženska 40+, žena, mama 13 letne deklice, ki jo je mama leta kritizirala, poniževala in jemala njen občutek vrednosti, tudi ko je že bila poročena.

Ko se je prvič postavila zase, ko je šla študirat kar si je želela, je mama prekinila stik, kar za štiri leta.

Potem ga je spet navezala. Ko se je situacija ponovila, ko sta se z možem odselila v svojo hišo, se je stik spet pretrgal. Tokrat že več kot osem let.

Ko mi je to ta žena pripovedovala, je rekla: “Ne čutim ničesar več do nje. Kot da bi bila tujka. Je to normalno?”

Je normalno.

To je naraven odziv, ko nas odnos predolgo in močno boli. Naša notranjost se zavaruje.

V postavitvi družine je stranka videla, da ima njena mama nerazrešen odnos s svojo mamo, ki ji ni dovolila, da gre študirat, ampak je morala iti na ekonomsko sredno šolo in v službo. Mama pa je želela študirat farmacijo...

Hčerka je začutila, da ima pravico do svojega življenja.

Da ni dolžna nositi mamine bolečine, da se ji ni treba več dokazovati.

Ko je stranka rekla: “Mama, hvala ti za življenje. Tvoje neizpolnjene sanje puščam tebi.” se je nekaj v njej sprostilo.

Ni bilo več potrebe po žalosti, jezi...

Samo občutek: imam pravico, da sem, da živim svoje življenje in ne življenja, ki ga želi mam.

To je moč postavitve družine.

Ne gre za to, da bi popravljali, reševali druge, ampak da zavzamemo svoje mesto v družini in v življenju.