Pot k sebi #18 - Vsaka družina ima nekoga, o katerem se ne govori

Na postavitvah družine sem se naučila, da kar je v družini zamolčano, ne izgine. Samo čaka, da ga nekdo pogleda.

Na individualno postavitev družine je prišla ženska 50+.

Povedala mi je, da že vse življenje nosi občutek, da ne pripada. Imela je lepo otroštvo, dobre starše, urejeno življenje, pa vendar jo je spremljal občutek, da nekaj manjka. Ni znala razložiti, kaj.

Ko sva začeli postavitev družine, sem jo vprašala: »Ali je bil v vaši družini kdo, o katerem se ni govorilo?«

Dolgo je molčala. Potem je rekla:

»Mamina starejša sestra.« Umrla je mlada, stara 11 let, prometna nesreča. Doma njenega imena skoraj nikoli niso izgovorili. Kot da je nikoli ne bi bilo.

Družinski sistem nikogar ne pozabi. Tudi če o njem molčimo.

Kar je izključeno iz družine, išče svoje mesto skozi nekoga, ki pride za njim.

To je nekaj, kar na postavitvi družine ljudje globoko začutijo.

Ko je ta ženska prvič izgovorila ime svoje tete, so ji po licih stekle solze. Rekla je: »Prvič imam občutek, da je tudi ona del naše družine.«

V prostoru je nastal mir, ker je nekdo po dolgih letih dobil svoje mesto.

Družinska skrivnost ne izgubi moči zato, ker o njej molčimo.

Kar ostane brez mesta, išče prostor v naslednjih generacijah.

Priznati, da je nekdo pripadal družini, ne pomeni odobravati njegove zgodbe. Pomeni priznati, da je obstajal.

To je eden najglobljih trenutkov postavitve družine. Ko človek razume, da mir ne pride zato, ker pozabimo. Mir pride takrat, ko pogledamo, priznamo, damo vsakemu njegovo mesto.

Ali je bila tudi v vaši družini oseba, o kateri se skoraj nikoli ni govorilo?

Ni treba napisati imena. Dovolj je, da napišeš DA, če si se ob tem vprašanju nekoga spomnil.

Pot k sebi se ne zgodi v enem dnevu. Začne se takrat, ko z ljubeznijo pogledamo tudi tisto, kar je bilo predolgo spregledano. 💞