Po rojstvu otrok/a sem pozabila nase

Ko pridejo otroci (še posebej, ko pride prvi otrok), se svet obrne na glavo, dobesedno.

Tudi telo, hormoni, odnosi, noči in dnevi.

Ženske povedo: “Po porodu nimam več želje po bližini, dotiku, nežnosti. Kot da sem izklopljena.”

Na postavitvi družine se zazna, da težava ni v hormonih, temveč v vlogah.

Ko se rodi otrok, se prebudi močna materinska energija, a če ob njej ne dobi prostora tudi ženska energija, se preprosto ta umakne.

In potem se mama izgubi v skrbi za otroka/ke, organizaciji, odgovornosti.

Partner pa čaka na stik, ki ju je prej povezoval kot moža in ženo in ki ga telo več ne pozna.

Mnogo žena pove: “Počutim se, kot da sem njegova mama, ne partnerka.”

Če v partnerskem odnosu prevzame žena preveč odgovornosti, skrbi, se telo prestavi v materinsko vlogo.

Sp*lna energija ne more delovati iz tega prostora; ona išče enakovrednost, ne skrb.

Ko v postavitvi družine vsak prevzame mesto, ki mu pripada, se nekaj spremeni.

Ženska ponovno zadiha kot ženska.

Telo spet postane njen dom, ne le orodje za preživetje.

Če se najdeš v tem, zadihaj.

Če se najdeš v tem, se ne obsojaj.

Tvoje telo čaka, da mu dovoliš biti ženska, ne samo mama.

Počasi.

Nežno.

Sočutno do sebe.

Mogoče tudi s postavitvijo družine.

Mogoče.