MOŽ, OČE

»Mama je steber družine.«

To je res.

A v sistemskem pogledu skozi Postavitev družine po metodi Berta Hellingerja, vidimo, da brez očeta družina izgubi ravnovesje.

Oče je vrata v svet. Hellinger pravi: »Mati nam da življenje, oče pa nam odpre vrata v svet.«

Mama je nežnost, varnost in toplina. Oče pa je tisti, ki otroku pokaže smer v samostojnost, v odnose zunaj družine, v pogum za odločitve. Če je odnos z očetom ranjen ali prekinjen, ima otrok težave z zaupanjem vase, z odločnostjo in z občutkom, da je dovolj dober.

Prisotnost očeta prinaša ravnovesje. Ko je moški ob partnerki, ne le fizično, ampak tudi zavestno, s srcem, se mama počuti pomirjeno.

Po domače povedano: ko je »njena skodelica polna«, lahko iz te polnosti svojo nežnost in ljubezen preda naprej otrokom.

Če pa očeta ni, bodisi da ga dejansko ni, ali pa je čustveno odsoten, mora ženska prevzeti obe vlogi.

Postane hkrati mehka in trda, mama in oče. To pa jo izčrpava, saj nosi breme, ki ni njeno.

V postavitvi družine pogosto vidim, da je oče izključen, včasih fizično, včasih pa tako, da mama (nezavedno) otroke bolj naveže nase. Takrat otroci izgubijo stik z očetovo močjo.

• Fantje brez očeta težje odrastejo v odgovorne in samostojne moške.

• Deklice pa v odrasli dobi iščejo očeta v svojih partnerjih in težko vzpostavijo zdrave odnose.

V sistemskem pogledu velja vrstni red: najprej so starši, nato otroci. Mama in oče imata oba svoj enakovreden, a drugačen pomen. Oče stoji ob materi kot njen partner, ne podrejeno in ne odveč, ampak kot ključni steber, ki daje oporo. Če ta red porušimo, družina izgubi svojo notranjo stabilnost.

Ko oče ni prisoten ali ni sprejet, v otroku nastane rana. Ta se pokaže kot:

• nizka samozavest,

• težave pri postavljanju mej,

• strah pred svetom in nezmožnost sprejemanja odločitev.

S pomočjo Postavitve družine lahko to rano zdravimo tako, da očeta spet postavimo na njegovo mesto, mu priznamo njegov pomen in mesto in ga sprejmemo v srcu. Takrat se v družinskem sistemu ponovno vzpostavi pretok ljubezni in notranja moč.

Tam, kjer ni očeta(fizično in čustveno), družina lažje postane disfunkcionalna. Ni jasnih meja, ni dovolj stabilnosti, pride do zmede vlog. To ni kritika žensk, to je realnost sistemskega neravnovesja.

Oče je veliko več kot »dodatek« k družini. Je temelj, zaščita in most v svet.

Mama je vir topline in nežnosti, a da lahko zasije v svoji polnosti, potrebuje ob sebi moškega, ki stoji ob njej.

Skupaj ustvarjata ravnovesje in šele takrat otroci resnično začutijo varnost.

Postavitev družine nas učijo, ko oče stoji na svojem mestu, družina zaživi.

Ko ga ni, fizično ali čustveno, celoten sistem trpi.

Zato, dragi moški, dragi očetje, vaša prisotnost, vaša ljubezen in vaša zavestna odgovornost je neprecenljiva in potrebna v družini.

Vi ste srce družine, veliko bolj pomembni, kot si morda mislite.

Drug drugemu moramo pomagati, da smo na svojem mestu, kot žena, mama, mož, oče. Tako bomo naredili največ za sebe, partnerja, družino.