Ločitev

Vsi odnosi so nam dani za določen čas.

Z namenom.

Da se nekaj naučimo.

Ozavestimo.

Predelamo.

In vsi odnosi se enkrat končajo.

S smrtjo.

Odhodom.

Ločitvijo.

Žalovanje

Žalovanje ker drugega ni več.

Žalovanje za odnosom.

Žalovanje, da nam ni uspelo.

Žalovanje, da smo toliko časa vztrajali v odnosu.

Čustva ki nas pri tem spremljajo

Žalost, ki je družbeno sprejemljiva.

Kaj pa

Jeza

Bes

Razočaranje

Prezir

Občutek, da nisem dovolj dobra, vredna...

Vsa ta paleta čustev je v nas. In se je potrebno soočiti z vsakim čustvom, občutkom posebej.

H meni na postavitev družine pridejo žene, možje, ki so v procesu ločevanja, ki so po ločitvi. V varnem prostoru in času mogoče prvič prav zares pogledajo tista najbolj boleča obcutja.

Ne da bi se ponovno retravmatizirali.

Ampak, da pogledajo, ozavestijo, sprejmejo, sprocesirajo in gredo naprej.

Z zavedanjem, da je bilo kot je bilo.

Da je bila to šola učenja.

Da so sedaj modrejši, močnejši, socutnejši in predvsem bolj ljubeči do sebe.

To šteje.

Stik s seboj.