Ko tvoj posel razkriva zgodbo iz tvojega otroštva

Se ti je že zgodilo, da si želela dvigniti cene, pa te je nekaj ustavilo. Ne gre za denar, temveč za globok strah pred izgubo odnosa in pripadnosti.

Kar se ti danes dogaja v poslu, je odmev iz otroštva v tvoji primarni družini.

Kaj se ti zgodi, ko pomisliš na višjo ceno svoje storitve.

Telo postalo nemirno. Pojavil se strah, da bodo stranke odšle. Da boš ostala sama. Da ne bo dovolj za prispevke, stroške in preživetje.

Kot moderatorka postavitve družine vidim pri delu s strankami, da vprašanje denarja ni vprašanje trga.

Je vprašanje pripadnosti.

Majhen otrok je popolnoma odvisen od mame, njenega razpoloženja, bližine, hrane, varnosti. Če otrok začuti, da mama ni tukaj, da je odsotna, preobremenjena ali čustveno nedosegljiva, se v njem sproži tihi alarm.

Preživetje je ogroženo.

Otrok se prilagodi.

Postane priden.

Ugaja.

Zmanjša svoje potrebe.

Nauči se, da je bolje dati kot zahtevati.

V notranjosti se oblikuje zapis: "Samo da bo mama v redu. Jaz bom že."

Ta zapis je povezan z občutkom, da brez odnosa ni življenja.

Ko ta otrok odraste in postane podjetnica, se zgodba ponovi.

Ko želi dvigniti ceno, se nezavedno sproži isti strah.

Če bom zahtevala več, me bodo zapustili.

Če bom predraga, me ne bodo imeli radi.

Če ostanem skromna, bom varna.

Tako dela več, daje več, prejema manj in se tiho izčrpava.

Postavitev družine pokaže, da za strahom stoji lojalnost.

Lojalnost do mame, ki je morda tudi sama težko preživela.

Lojalnost do očeta, ki je delal za malo denarja.

Lojalnost do družinskega sistema, kjer ni bilo prostora za obilje.

Otrok v nas noče preseči staršev, ker se boji, da bo izgubil pripadnost.

Ko v postavitvi družine pogledamo mamo in očeta z mesta odrasle osebe, se nekaj premakne.

Ni več treba ostati majhen.

Ni več treba plačevati ceno za ljubezen.

Odrasla ženska lahko spoštuje svoje starše in hkrati izbere drugačno pot.

Lahko sprejme življenje, ki je prišlo skozi njiju, in ga živi na svoj način.

Takrat dvig cene ni več izdaja.

Je izraz samospoštovanja.

Je odločitev odrasle osebe, ki ve, koliko je vredna njena energija, storitev, izdelek, kvaliteta dela.

Tudi če kdo odide, to ni več enako zapuščenosti.

Je naravni pretok.

Ta pot ni hitra.

Ni lahka.

A je globoko osvobajajoča.

Ko se notranji otrok umiri in odrasla oseba prevzame mesto, posel steče drugače.