Ko besede niso dovolj
Včasih po postavitvi družine, ko stranka odide, samo obsedim v tišini.
V globoki hvaležnosti, da sem bila lahko del poti strankinih vpogledov in uvidov v dinamike strankine družine.
Ko stranka prvič vidi, da leta nosi bolečino, ki sploh ni njena…
Ko njeno telo prvič bolj sproščeno izdihne po dolgih letih napetosti…
Ko njen družinski sistem dovoli, da se pokaže nekaj, kar je bilo generacije skrito…
Ostane v meni samo globoko spoštovanje.
Vedno bolj razumem, da je moje delo, da držim prostor stranki in njenemu družinskemu sistemu.
Da služim družinskemu sistemu stranke, da resnica najde svoje mesto.
In vsakič znova se me dotakne, kako inteligentno je polje postavitve družine, da vodi stranko točno tja, kjer je pripravljeno, da se razreši kar je bilo leto nesprejeto, nevideno in s tem da stranki moč in pogum za njen naslednji korak v življenju.
Ali tudi ti čutiš, da nekatere stvari, dogodki, razpleti presežejo besede?
