Kam v resnici odhaja energija

Pri delu s strankami, ki pridejo h meni na postavitev družine in je njihovega tema izčrpanost, izgorelost, velika utrujenost se pokaže, da se teh stanj ne more razrešiti samo z voljo, disciplino ali počitkom.

Veliko energije ne odteka samo v vsakdan.

Ne samo v odnose.

Ne samo v delo.

Odhaja nazaj.

Nazaj k družini.

Nazaj k prednikom.

Nazaj k zgodbam, ki niso bile nikoli izgovorjene, odžalovane ali razrešene.

Pri strankah, s katerimi delam (tudi pri meni) se je pokazalo, da izčrpanost ni nastala zato, ker bi danes delali preveč. Nastala je zato, ker telo že dolgo časa nosi nekaj, kar ni njegovo.

Nezavedno poskušamo biti močni namesto nekoga pred nami, nositi bolečino izgube, vojne, izključitve, krivic, ki niso bile nikoli predelane.

In telo za to plačuje ceno.

Vse te korake, od prepoznavanja izčrpanosti, stabilizacije živčnega sistema, postavljanja mej in novega načina življenja, globoko in učinkovito podpre s sistemsko postavitvijo družine po metodi Berta Hellingerja.

Postavitev družine ne dela na ravni razlage. Dela na ravni energije in pripadnosti.

Tam, kjer energija nezavedno teče k prednikom, k njihovim travmam, k njihovim usodam, se lahko končno postavi red, vrne teža travm tja, kamor spada in se energija začne vračati nazaj k našemu življenju.

Ko se nekdo, ki je bil izključen v sistemu končno vidi.

Ko se prizna tisto, kar je bilo izključeno.

Ko otrok (tudi odrasel otrok) neha biti “večji” od svojih staršev.

Takrat se zgodi da se telo začne razbremenjevati brez napora.

Izčrpanost se ne “pozdravi”.

Preprosto nima več razloga, da obstaja.

To je razlog, zakaj samo delo na sebi včasih ni dovolj. Ker ne gre samo za nas. Gre za to, kjer smo vpeti.

Ko energija ne odteka več nazaj, ko ne rešujemo več preteklosti s svojim telesom, se lahko vsi ti koraki začnejo živeti.

Ne kot tehnika.

Ampak kot gibanje proti življenju.