Jutranja panika telesa

H meni na postavitev družine je prišla ženska 45+, žena, mama.

Pove mi da je vsako jutro, ko se zbudi njeno telo kot v paniki. Čuti vročino, srce bije, pojavi se mravljinčenje, telo je napeto. Kot da bi njen živčni sistem deloval sam zase. Najhuje pa ji je v dneh polne lune. Sedaj ko to ve, gre v dneh polne lune spat uro prej, da ima telo več "dvojnega" spanca, to je ur spanca pred polnočjo.

V postavitvi družine se je pokazalo, da je oče od njene babice bil odpeljan med vojno v Nemčijo na prisilno delo. Po vojni se je vrnil. Babica je pripovedovala kako se je njen oče po vojni bal, da ga bodo ubili, ker je bil med vojno na prisilnem delu na eni kmetiji v Nemčiji. Vsaka noč je bila njemu "nočna mora", najhuje pa je bilo ob polni luni. Takrat je bil nemiren, prestrašen, anksiozen... Alkohol je bil v tistih dneh prijatelj, da je zaspal v omami...

Ko je stranka pogledala pradedka, njegov strah, anksioznost, prisilno delo, sistem po vojni. Se vsemu temu poklonila. In se pradedku zahvalila, da je tudi za ceno njehovega trpljenja, dobila življenje, se je njeno telo začelo umirjati.

To priznanje je prineslo olajšanje v njeno telo.

Nekaj dni po postavitvi družine mi je stranka poslala sporočilo in mi napisala, da čuti več umirjenosti v telesu in da je jutranji nemir in napetost v telesu manjša. Vsak večer se pradedku zahvali in ga prosi za mirno jutro. Ima občutek da je vsak dan malo bolje.

Telo potrebuje čas, da sprejme novo ravnovesje.

Prvi korak je bil narejen.

Ta prvi korak je tisti, ki odpre vrata k spremembi.

Vsaka težava s spanjem ima svojo zgodbo.

Ni vedno samo fizična. Včasih nosi sporočilo, da v družini nekaj čaka, da je videno, priznano.

Ko damo temu prostor, se odpre pot do mirnejših noči....🌠

... in juter z dobro kavico☕️