Fizične bolečine po porodu
Na postavitev družine prihajajo ženske po porodu, z namenom da predelajo včasih travmatični porod in dinamike, ki so se začele v partnerstvu, družini po porodu, največkrat prvega otroka.
Danes bo zapis o fizičnih bolečinah, ki ostanejo po porodu, ki včasih trajajo tri mesece, včasih nekej let.
Tudi jaz sem imela po vseh treh porodih fizične bolečine. A kaj ko je bilo to 2x tri desetletja in 1x dva desetletja nazaj...in teh znanj in vedenj nisem še imela...
Veliko žensk mi pove, da imajo fizične bolečine, ki ne izginejo. Boli hrbet, kolena, kosti, zobje, sklepi … in to kljub temu, da so zdravniški izvidi »ok«.
Mnoge mi povedo, da se počutijo nerazumljene. Včasih jim celo rečejo, da je to samo “v glavi”.
A telo ne laže.
Po porodu se spremeni več kot si lahko predstavljamo.
Porod je za telo poseben dogodek.
Hormoni, kot je relaksin, še dolgo po porodu ohranjajo sklepe in vezi bolj sproščene.
Hrbet in medenično dno dobijo drugačno obremenitev.
Nekatere mišice so oslabljene, druge pa prevzamejo preveč dela.
Toda, ko se bolečina ne umiri več mesecev ali let, pogosto nosi tudi energijsko zgodbo naših prednikov.
Pri metodi postavitev družine je pogled na telo in bolečine širši.
Telo je glasnik nezavedne lojalnosti, zvestobe, povezave s predniki, ki jo nosimo brez da bi vedeli.
Bolečina simbolno pomeni:
• Bolečine v hrbtu – nosim preveč bremen, mogoče tudi bremen, ki niso moja.
• Bolečine v kolenih – strah ali odpor do "koraka" naprej.
• Teža v kosteh – nosim zgodbo prednikov, ki je niso mogli sami razrešiti.
• Bolečine ob spremembi vremena – telo se odziva na okolje, kot bi se odzivalo na čustveno klimo v družini.
S porodom in prihodom novega družinskega člana pride do okrepitve povezav in povezanosti z našimi predniki.
Porod nas nezavedno poveže z vsemi ženskami prednicami pred nami, z njihovimi izkušnjami rojstva, izgub, bolečin in veselja.
Če v družinski zgodbi obstaja nepredelana žalost, travma ali izključena oseba, se to lahko pokaže prav takrat, ko tudi sama postanem mama.
Na postavitvi družine se pokaže, da bolečina ni “moja” v pravem pomenu besede.
Morda je povezana z babico, ki je rodila v težkih razmerah in okoliščinah.
Morda z otrokom, o katerem se nikoli ni govorilo, ker je umrl pri porodu, ker je umrl od lakote...
Morda s prednico, ni preživela poroda, in je njen strah (in strah in krivda otroka) ostal zapisan v družinski energiji.
Telo lahko to zgodbe nosi kot stalni pritisk ali bolečino, dokler se ne prepozna, komu pripada in kaj želi biti vidno.
Ko v postavitvi družine damo prostor tistim, ki so bili pozabljeni ali izključeni, se zgodi nekaj neverjetnega, telo se sprosti.
Ni nujno, da bolečina popolnoma izgine takoj, a občutek se spremeni.
Ni več iste teže.
Kot bi telo reklo: “Končno je slišano, kar sem ti skušalo povedati.”
Zakaj so po porodu te bolečine in zgodbe prednikov še bolj glasne?
• Odprtost: Fizično in čustveno smo po porodu bolj odprte, ranljive in dovzetne.
• Povezanost z ženskami pred nami: Roditi pomeni nadaljevati verigo življenja, in v tem trenutku smo del vseh porodov pred nami.
• Nova vloga: Ko postanemo mame, se spremeni naš položaj v družinskem sistemu. To lahko prebudi stare, nepredelane energije.
Kako lahko pomagaš sebi?
• Priznaj si bolečino, ne prepričuj se, da si jo izmišljaš.
• Opazuj svoje telo in bolečine, kdaj so močnejše, npr. ob določenih ljudeh, dogodkih, letnih časih?
• Raziskuj družinsko zgodbo, dogodke, zgodovino; kje so bile travme, izgube, izključitve?
• Postavitev družine je metoda, ki omogoča, da se nevidno pokaže, da se izgubljeno vključi.
• Telesna podpora kot je fizioterapija, osteopatija, gibanje v vodi, nežne vaje. Telo potrebuje tudi fizično nego.
Bolečina po porodu je resnična, in včasih pove veliko več kot le “nekaj je narobe s sklepi”.
Je glas, sporočilo telesa, ki nosi zgodbo prednikov, da jo končno slišimo.
Ko jo vidimo in spoštujemo, lahko začnemo pot do olajšanja, sprostitve, ne samo za nas, ampak tudi za generacije pred nami in naše potomce.
Jaz sem izbrala razreševanje s postavitvijo družine in podporo telesu z gibanjem.