Anksioznost, tiha ženska
Stopila je skozi vrata moje pisarne, prvič.
Tiha.
Z udrtimi očmi.
Toplo sem jo pozdravila.
In ji podala roko.
Njen pogled je bil plah.
Stisk roke brez moči.
Veliko ljudi, ki pridejo k meni na postavitev družine, živi z anksioznostjo. Dogajajo se jim panični napadi, izogibajo se družbi, težko gledajo druge v oči, nosijo občutek da niso dovolj dobri...
To je zelo težko.
Človek ima občutek, da ga nihče ne razume, in da bo vedno tako.
Na postavitvi družine se odpre prostor, kjer je dovoljeno pokazati vse to.
Ni treba skrivati strahu ali se delati pogumnega.
Ko se človek v varnem okolju pokaže tak kot je, se zgodi premik.
Prvič začuti, da je v redu.
Da je sprejet tudi s svojimi težavami.
Mnogi mi povedo, da jim je po postavitvi lažje, lažje dihajo, manj jih tišči v prsih...
Tesnoba se zmanjša, občutek panike ni več tako močan. Telo se sprosti, srce ne bije več tako divje. To ne pomeni da se vse težave čudežno rešijo in izbrišejo.
Pomeni pa, da človek dobi nov odnos do sebe in več moči za vsakdan.
Najlepši trenutek je, ko oseba reče sama sebi: dovolj sem.
Takrat se nekaj premakne.
Takrat pride občutek olajšanja, ki ga ni mogoče opisati z besedami.
Če se tudi ti spopadaš z anksioznostjo ali paničnimi napadi, veš da nisi sam.
Možno je narediti spremembo.
Postavitev družine ti lahko pokaže novo pot in ti da občutek, da si vreden živeti mirneje in svobodneje.
Na koncu najinega srečanja je bila ta žena bolj umirjena.
Presenečena.
Ko je odhajala me je vprašala, če me lahko objame, ker je tako hvaležna za premike in uvide, ki jih je dobila v postavitvi družine.
Seveda.
Objemov ni nikoli preveč.
