Sistemski pogled na življenje in smrt v družini

Kako smrt posameznika vpliva na celoten družinski sistem?

Kaj ostane neizrečeno, ko se tok življenja ustavi s sam*m*r*m?

Kako otroci in vnuki čutijo izgubo, ki je nihče ne poimenuje?

Kako spoštovati tok življenja vsake generacije?

Čez dva tedna bo v Sloveniji referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na postavitev družine pridejo tudi stranke, kjer so partner, starši ali stari starši, njihovi bližnji naredili samomor.

Nosijo občutke izgube, krivde, sram in tisti "zakaj" se je to zgodilo.

Čustva, čutenja bližnjih niso vedno jasna in se podzavestno prenašajo in vplivajo na celoten družinski sistem.

Vsaka samovoljna smrt pusti energijski zapis, ki ga čutijo njegovi bližnji in tisti, ki pridejo za njim.

Tišina, neizrečeno in prikrita resnica ustvarjajo nove travme, ki se prenašajo skozi generacije.

To je sistemski vidik, da življenje posameznika ni izolirano, ampak je del širšega družinskega polja, družinskega sistema.

Življenje je darilo, dano za polno ceno. To pomeni, da vključuje radost, veselje, ljubezen bolečino, učenje in izgube.

Vsaka izkušnja, tudi trpljenje, ima svoj smisel v družinskem sistemu in življenju posameznika in njegove usode.

Zakon, ki omogoča samovoljno prekinitev življenja, lahko prekine tok tega darila.

Družine, ki mislijo, da bodo bolečino "rešile", ustvarijo nove travme, ki vplivajo na otroke in vnuke in naprej.

Spoštovanje življenja pomeni prisotnost, spremljanje in sočutje.

Vsaka prisotnost ob življenju, tudi težkem, krepi povezanost in človečnost.

Iz sistemske postavitve družine vidim, da smrt ni le fizični dogodek, temveč energetska sprememba, ki zahteva resnico, priznanje in spoštovanje.

Kot moderatorka opažam, da tisti, ki doživijo sam*m*r bližnjega, dolgo nosijo občutke, ki jih je težko izraziti: jezo, krivdo, sram, strah ali občutek zapuščenosti.

Ti občutki niso le individualni, temveč vplivajo na tok celitnega družinskega sistema.

Moja odločitev na referendumu je proti Zakonu o pomoči pri končanju življenja.

Spoštovanje življenja pomeni sprejemanje resnice in sočutno spremljanje trpljenja, ne prekinitve. Življenje je darilo, nedotakljivo in dragoceno, in naše dejanje spoštovanja se kaže v tem, da smo prisotni, tudi ko je težko.