Čiščenje doma in duše

Večkrat dobim vprašanje, zakaj hoditi na postavitev družine.
A deluje?
Saj živim, saj sem kar v redu, saj nekako gre naprej.

Ampak moja, tvoja duša ima svoje poti.
In včasih je kot hiša, v kateri se nabirajo stvari, ki nam ne služijo več. Vsaj v naši hiši je tako. 🙈🙈🙈

Kot naša garaža, kjer v kotu stoji staro stojalo za obešanje perila, ki mu manjka ena noga...in star stol, na katerega se že leta nihče ne usede.

Kot klet, kjer je še vedno škatla knjig, albumov, spominkov moje stare mame, ki jih nisem nikoli odprla...

Tako je tudi z dušo.
Ko gremo skozi življenje, se nalagajo stvari. Naša bolečina, pa bolečina naših staršev, pa zgodbe, ki so jih živeli naši stari starši. Vse to ostaja, tudi če mi tega ne vidimo.

Ker to nosimo, nam včasih zmanjka prostora za tisto, kar si res želimo,  – ljubezen, mir, veselje, zivljenje tukaj in zdaj.

Postavitev družine je kot čiščenje nepotrebnega, starega, odlašanje smeti.

Ne zato, ker bi bili mi sami ta smet.
Ravno nasprotno.
Mi smo dragoceni.
Ampak v naši duši se nabere kup stvari, ki tja ne sodijo več. Na primer: občutki krivde, ki so v resnici pripadali naši mami. Jeza, ki je pripadala očetu. Strah, ki je bil od babice. Mi pa vse to nosimo, ker nekje v nas obstaja ljubezen, ki pravi: “Če bom nosil/a jaz, bo njim lažje.”

In tako postanemo polni vreč, polni škatel, polni smeti, ki jih v resnici nikoli nismo odložili.
Ko pridemo na postavitev družine, začnemo počasi odkrivati, kaj je v teh vrečah.
Nekaj  nežno odložimo prednikom: “To ni moje.”

Nekaj shranimo na pravo mesto: “To je tvoje in spoštujem, da si ti to doživel, trpel, nosil...”

Nenadoma je več prostora. V prostoru, ki je bil prej poln navlake, lahko spet zadiha svežina.

Enako je, kot ko počistimo stanovanje. Ko odvržemo star papir, stare obleke, ki jih nikoli več ne bomo nosili...
Ko to naredimo, začutimo olajšanje.
Kot da smo lažji.
Kot da bi se lažje premikali.
Kot da bi lahko zadihali z novimi pljuči.

Tako je tudi s postavitvijo družine, samo da takrat čistimo prostor v svoji duši.

Ko enkrat počistiš, vidiš, kaj je res pomembno.

Vidiš, da je mama lahko samo mama in oče samo oče.

Da ni treba nositi njihove bolečine, ampak lahko izbereš samo ljubezen.

Da ni treba živeti zgodbe, ki sploh ni tvoja.
Pojavi se prostor za tvoje lastno življenje.
Za tvojo radost.
Za tvojo svobodo.

Postavitev družine je preprosto čiščenje.
Je pogled vase.
Je trenutek, ko si dovoliš spustiti, kar ni tvoje.

In to je darilo.
Darilo tebi.

Ko očistimo dušo, se zgodi nekaj čudovitega.
Nismo več ujeti v preteklosti.
Nismo več tako težki.
Lažje ljubimo.
Lažje sprejemamo.
Lažje živimo.

Vprašanje tebi: Kdaj si nazadnje očistil svojo notranjost?
Ne samo omaro, ne samo kuhinjo, ampak dušo?

Če čutiš, da je prišel čas, potem je postavitev družine ena najlepših poti, ki ti lahko pri tem pomaga.