Celostni pristop do ADHD
Vse pogostejše dobivajo otroci (in odrasli) diagnozo ADHD, ki ima glavne simptome motnja pozornosti, hiperaktivnost, motorični nemir, težave v odnosih z vrstniki. Simptomi, kot so nepozornost, impulzivnost in hiperaktivnost, lahko močno vplivajo na kakovost življenja, tako osebno, socialno kot družbeno. Tradicionalno zdravljenje se pogosto osredotoča na vedenjsko terapijo in zdravila. Mogoče pa se lahko vprašamo, ali obstajajo globlji, pogosto nevidni vzroki?
V te globje, nevidne vzroke dobimo vpogled in uvid s sistemsko postavitvijo družine, ki jo je razvil Bert Hellinger. Z raziskovanjem skritih družinskih dinamik, nerešenih travm, skrivnosti v družini, metoda postavitev družine pomaga najti vzrok, ki je povezan s simptomi, boleznimi, in tudi z diagnozo kot je ADHD. Ko to združimo še s pravilno prehrano in dopolnili (vitamini in minerali), dobimo celostni pristop k obvladovanju simptomov ADHD.
ADHD se običajno obravnava kot nevrološka razvojna motnja, vendar se lahko vprašamo: Ali obstaja povezava med to razvojno motnjo in družinskimi vzorci (in zvestobami prednikom), ki prispevajo k temu vedenju? Po teoriji sistemske postavitve družine, ki jo je razvil Hellinger, na naše vedenje in čustvena stanja pogosto globoko vplivajo nerešene dinamike, travme, skrivnosti v našem družinskem sistemu, ki lahko segajo celo več generacij nazaj.
Pri sistemski postavitvi družine raziskujemo skrite družinske dinamike, ki so v ozadju posameznikovih težav. ADHD morda ni zgolj biološka težava, temveč tudi »simptom nerešenih napetosti, čustvenih konfliktov ali travm«, ki se prenašajo po družinski liniji. Ta pristop ne zanika medicinskih ali psiholoških terapevtskih posegov, temveč ponuja dopolnilni način za razumevanje stanja iz celostne, družinsko usmerjene perspektive.
Postavitev družine razkrivajo skrite vzorce v družinskem sistemu, ki lahko povzročajo ali poslabšujejo simptome ADHD. Postopek običajno poteka takole:
1. Začetek postavitve družine: S stranko opravim pogovor, v katerem stranka pove težavo, v tem primeru simptome ADHD. Stranka izbere elemente: »stranka«, »ADHD«, »motnja«, »pozornost«. Izberejo se predstavniki za te elemente; (drugi udeleženci delavnice; pri individualni postavitvi listi, predmeti), ki predstavljajo družinske člane ali elemente, povezane z ADHD. To lahko vključuje otroka z ADHD, starše, prednike ali celo abstraktne pojme, kot sta "pozornost" ali "motnja".
2. Proces razkrivanja skritih dinamik: Ko se začne postavitev družine, predstavniki intuitivno začnejo izražati občutke ali napetosti (ki jih zaznajo v telesu), ki zrcalijo resnične dinamike v družini. Cilj je odkriti »sistemska neravnovesja«, kot so nerešene travme, čustvene obremenitve ali premaknjene vloge v družini.
Na primer, otrok z ADHD morda nezavedno nosi čustveno breme enega od staršev ali celo nerešeno travmo iz življenja starih staršev. Ta nerešena čustva ali konflikti se pogosto kažejo kot vedenjske težave pri otroku, kot so nepozornost ali impulzivnost, saj poskuša otrok nezavedno »nositi« to skrito breme povezanosti s prednikom, ki je izločen, pozabljen, nesprejet, nespoštovan.
3. Proces zdravljenja družinskega sistema: S pomočjo intervencij, zdravilnih stavkov, ki jih pove moderator (terapevt) se ponovno vzpostavi ravnovesje in harmonija v družinskem sistemu. To lahko vključuje priznanje pozabljenih družinskih članov, priznavanje preteklih travm ali vračanje bremen prednikom (storilcem in žrtvam), ki ne pripadajo otroku. Ko se razkrijejo in pozdravijo sistemske korenine ADHD, mnogi ugotovijo, da se simptomi izboljšajo, saj otrok ni več energetsko vezan na nerešene družinske travme.
Medtem ko sistemska postavitev družine deluje na energijski, čustveni in sistemski ravni, imajo prehrana in prehranska podpora ključno vlogo pri obvladovanju simptomov ADHD. Številne študije kažejo, da lahko prehrana neposredno vpliva na delovanje možganov in vedenje, zato so izbire hrane, vitaminov in mineralov bistveni del obvladovanja ADHD. Tukaj je nekaj ključnih hranil:
Omega-3 maščobne kisline so bistvene za »zdravje možganov« in so lahko posebej koristne za posameznike z ADHD. Raziskave kažejo, da imajo otroci z ADHD pogosto nižje ravni omega-3 maščob, ki so ključne za kognitivne funkcije in koncentracijo. Viri omega-3: mastne ribe (kot so losos, skuša, sardine), lanena semena, chia semena, orehi in dodatki ribjega olja.
Cink je pomemben mineral, ki sodeluje pri uravnavanju nevrotransmiterjev, še posebej »dopamina«, ki je pogosto neuravnovešen pri posameznikih z ADHD. Nekatere raziskave kažejo, da lahko nizka raven cinka prispeva k težavam z zbranostjo in hiperaktivnostjo. Viri cinka: bučna semena, leča, čičerika, indijski oreščki, ostrige, govedina in obogateni kosmiči.
Magnezij pomaga pomiriti živčni sistem, nizke ravni tega minerala pa so pogosto prisotne pri ljudeh z ADHD. Pomemben je za uravnavanje pozornosti, čustvene stabilnosti in zmanjšanje hiperaktivnosti. Viri magnezija: špinača, mandlji, črni fižol, banane, avokado in temna čokolada.
Železo je ključno za proizvodnjo dopamina, nevrotransmiterja, ki igra pomembno vlogo pri pozornosti in koncentraciji. Mnogi otroci z ADHD imajo nizke ravni železa, kar lahko poslabša simptome nepozornosti. Viri železa: rdeče meso, piščanec, puran, leča, fižol, tofu in obogateni kosmiči. Vitamin C (najdemo ga v citrusih) lahko izboljša absorpcijo železa.
Vitamini skupine B, še posebej B6 in B12, so bistveni za zdravje možganov in proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in dopamin. Ti vitamini pomagajo izboljšati razpoloženje, koncentracijo in energijsko raven. Viri vitaminov skupine B: jajca, perutnina, ribe, listnata zelenjava (špinača, ohrovt), polnozrnata živila in obogateni kosmiči.
Beljakovine pomagajo stabilizirati raven sladkorja v krvi, kar je pomembno za obvladovanje impulzivnosti in hiperaktivnosti pri ljudeh z ADHD. Beljakovine podpirajo tudi proizvodnjo nevrotransmiterjev, ki uravnavajo razpoloženje in zbranost. Viri beljakovin: jajca, piščanec, puran, fižol, leča, oreški, semena in grški jogurt.
Raziskave so pokazale, da lahko sladkor in umetni dodatki (kot so barvila in konzervansi) povečajo hiperaktivnost in impulzivno vedenje pri otrocih z ADHD. Zmanjšanje ali odprava procesirane hrane in sladkih prigrizkov lahko pomaga ohranjati boljši nadzor nad vedenjem. Hrana, ki jo je treba omejiti: gazirane pijače, sladkarije, pekovski izdelki z umetnimi barvili in močno procesirani prigrizki.
Pri celostnem obravnavanju ADHD je pomembno, da upoštevamo tako čustveno dinamiko skozi postavitev družine, kot tudi telesne potrebe. Prehrana podpira delovanje možganov, medtem ko postavitev družine pomagajo odkriti nerešene travme v družini, ki prispevajo k motnji.
V delu s starši, ki so prišli na postavitev družine in imajo otroke z ADHD, njihovi otroci nezavedno izražajo družinske dinamike – na primer, predelujejo neizžalovano žalost ali jezo enega od staršev, kar vodi v simptome, kot so hiperaktivnost ali težave s koncentracijo. Ko se v postavitvi družine sprosti vpetost, se odložijo bremena, lahko otrok doživi večjo čustveno uravnoteženost, kar v kombinaciji s prehrano in dodatki, izboljša njegovo splošno počutje.
Postavitev družine in prehranska podpora ponujajo močan, celostni pristop k obravnavi ADHD. Potreben je tudi medicinski in terapevtski pristop, da otrok (ali odrasel, dobi diagnozo) in podporo s terapijami, logopedi, spremljevalci, specialnimi pedagogi in zdravili pogosto potrebni; raziskovanje sistemskih korenin s postavitivjo družine pa lahko razkrijejo skrite dinamike, ki prispevajo k simptomom ADHD.
S kombinacijo obeh pristopov lahko družine oblikujejo bolj celovit načrt zdravljenja, ki naslavlja um, telo in družinski sistem, ter tako ustvarijo boljše pogoje za zbranost, umirjenost in ravnovesje pri osebah z ADHD in s tem tudi boljše življenje za otroka z diagnozo ADHD in celotno družino. Pri tem je pomemben tudi čas za gibanje, šport, počitiek in umiritev.
Pri pisanju tega bloga sem uporabila izkušnje in informacije, ki so mi jih dali starši otrok, ki imajo diagnozo ADHD. Pridobili so veliko znanj in izkušenj kako zmanjšati simptome s prehrano, prehranskimi dodatki, terapijami, glasbeno terapijo.
Podoben pristop je potreben tudi pri vseh avtoimunih diagnozah, kjer je nezavedna zvestoba prednikom in je stavek, ki ga ljudje z avtoimuno diagnozo nezavedno govorijo svoji mami, očetu: »Rajši trpim, umrem jaz; kot ti mama/oče« To je bil del poti tudi naše družine, ko se je mož soočil z avtoimnuno boleznijo. H razreševanju je pristopil celostno; najprej je bila podpora medicine, zdravil. Kasneje prehrane, prehranskih dodatkov in sistemsko postavitvijo družine, da so se odpravili vzroki.